Trg dela v Sloveniji: rekordna zaposlenost ali zamegljena slika?

Stopnja zaposlenosti v Sloveniji je v prvem četrtletju 2024 dosegla 75,3 % med delovno aktivnim prebivalstvom, kar je zgodovinsko najvišja vrednost od osamosvojitve naprej. Vlada je ta podatek predstavila kot dokaz okrevanja po pandemski krizi in uspešnosti aktivnih politik zaposlovanja. A pozoren pogled na strukturo teh mest razkriva bolj kompleksno sliko. Delež zaposlenih s krajšim delovnim časom se je med letoma 2020 in 2024 povečal za 2,1 odstotni točki in zdaj znaša 11,4 % vseh zaposlenih – nadpovprečno v primerjavi z EU-27, kjer povprečje znaša 17 %, a s hitro rastočim trendom. Plačna statistika kaže podobno razslojevanje: mediana bruto plače v storitvenih dejavnostih je v prvem četrtletju 2024 znašala 1.740 €, medtem ko je v visokotehnološki predelovalni industriji – ki je v Gorenjski regiji nadpovprečno zastopana – presegla 2.400 €. Gorenjska sama beleži stopnjo brezposelnosti 4,1 %, ki je nižja od slovenskega povprečja (4,8 %), toda število delovno aktivnih, ki se dnevno vozijo na delo v Ljubljansko regijo, presega 18.000 oseb, kar kaže na to, da lokalni trg dela ni povsem samozadosten. Tujci, ki so v slovensko delovno silo vstopili med letoma 2022 in 2024, so zapolnili večinoma delovna mesta z nižjo dodano vrednostjo v gradbeništvu in gostinstvu – sektorjih, kjer domača delovna sila kaže izrazit strukturni primanjkljaj. Slika je torej mešana: visoka stopnja zaposlenosti je resnična, a ne pove vsega o kakovosti dela, plačni ravni in geografski mobilnosti, ki jo ta zaposlenost zahteva.